Objekti s poljubno procentualno zapolnjenostjo in votli objekti so prej predstavljali izziv za male  in velike letalce, zdaj pa gre le za igro preračunavanja in izbor vaše najljubše barve.

Z malega na velike

Prvo natisnjeno letalo, imenovano SULSA (Southampton University Laser Sintered Aircraft), je imelo premer kril dolg dva metra, doseglo je hitrost 160 kilometrov/uro in uspešno poletelo že leta 2011. Z uporabo tehnologije laserskega sintranja so na Univerzi Southampton javnosti tako pokazali prednosti 3D-tiskanja: cenejši in hitrejši postopek kreiranja prototipa letala in možnost dodatnega razvoja na področju dizajna za izboljšavo aerodinamike.

Uporabnost SULSE seveda presega le model letala, ki so ga veselo daljinsko upravljali in testirali. Najboljše predlagane izboljšave v letalstvu so tekom razvoja te veje pogosto naletele na finančno blokado zaradi dragega in zapletenega postopka pridobivanja prototipov za testiranje zračnega toka, ki se ji z uporabo 3D-tiskanja zdaj lahko izognejo. SULSO so imenovali za nosilca nove industrijske revolucije v proizvodnji letal. Danes prototipne modele 3D-tiskajo že praktično vse razvojne ekipe v letalstvu, na podlagi tovrstnih testov pa se dela dejanska letala.

Z velikih na male

Po drugi strani pa se je 3D-tiskanja začelo posluževati malo letalstvo, saj je zaradi prednosti 3D-tiskanja enostavneje narediti funkcionalen lasten model. Možnost kreiranja zaprtih, a hkrati povsem votlih objektov, ki jo omogoča le 3D-tiskanje, koristi modelarjem pri uravnavanju teže njihovih modelov. Tudi delež zapolnjenosti natisnjenega objekta, ki v 3D-tiskanju predstavlja le en parameter v programski opremi med pripravo na tisk, igra posebno vlogo, saj med drugim uravnava tudi trdnost in stabilnost.

Quadcopter z natisnjenim ohišjem (vir: 3ders.org)

Od SULSE naprej se je na spletu začela zbirati kopica različnih modelov, tudi brezplačno dostopnih in z vključenimi navodili za sestavo, za take in drugačne daljinsko vodene leteče predmete, in tako je vsakemu modelarskemu entuziastu omogočeno personalizirano ohišje izbranega zračnega plovila.

Quadcoper z natisnjenim ohišjem (vir: 3D-tisk.si)

Najpopularnejši model je zagotovo quadcopter, saj se zaradi stabilnosti, ki jo zagotavljajo štiri enakomerno razporejene noge s propelerji, že kot industrijsko narejeno plovilo izredno dobro obnese pri snemanju z višin, hkrati pa s pomočjo GPS-a omogoča upravitelju, da ga sistematično postavlja na točne koordinacijske točke.

Pa cena?

Vpliv 3D-tiskanja na industrijo letalstva je morda najbolj opazen ravno v ceni za 3D-natisnjeno daljinsko vodeno zračno plovilo. Proračun Univerze Southampton za projekt SULSA, pilotni projekt 3D-tiskanja prototipov letal, je imel finančni okvir na 5000£ (dobrih 6300€), ki se ga je učinkovito držal, vendar je od leta 2011 zaradi naraščajoče konkurence ponudnikov 3D-tiskanja cena padla. Zdaj si lahko quadcopter natisnete sami doma, elektroniko pa naročite pri najcenejšem ponudniku na spletu. Instructables so si dobro leto nazaj celo postavili cilj, da natisnjeno in sestavijo quadcopter pod zneskom 0 (približno 160€), in ga tudi uresničili. Prvi natisnjen slovenski quadcopter pa je v nebo poletel na Mitingu malega letalstva v Lescah; natisnjeni deli poljubnih barv tega quadcopterja so stali približno 200€ (skoraj 300 gramov materiala). Tudi na Kickstarterju lahko zasledite zbiranje kapitala za tovrstne modele – pred kratkim je svojo kampanjo za zbiranje financ začelo inovativno podjetje Coptercam, ki zbira kapital za produkcijo tekmovalnega quadcopterja.

Cene materialov za tisk očitno padajo, cene 3D-tiskalnikov tudi, 3D-modele se dobi brezplačno. Pravzaprav je vprašanje le še izbira barve vašega bodočega zračnega plovila.

Prvi slovenski natisnjeni quadcopter si lahko ogledate na brezplačnih delavnicah 3D-tiskanja, kjer pogosto tudi poleti.