Šoba je tisti del tiskalnika, skozi katerega pronica staljen filament. Šoba je pri metodi ciljnega nalaganja segreta, saj se nekaterih materialov drugače ne da tiskati (PLA in ABS plastika, najlon, glina, …).

Poleg segrevanja je lastnost šobe tudi njen premer. Če je premer šobe manjši, je nit ožja, natančnost horizontalnih lupin pa z ožjimi nitmi pridobiva na gladkosti. In obratno – če je premer šobe večji, so tudi niti širše, lupine pa bolj grobe. Z možnostjo izbire šobe se nam poveča tudi spekter objektov, ki jih tiskamo, saj je pri nekaterih objektih grobost lupin dobrodošla, nekateri objekti pa morajo biti popolnoma gladki.

Na naših tiskalnikih večinoma uporabljamo klasično šobo, torej premera 0.4 mm, s katero smo glede na potrebe povsem zadovoljni. V namene testiranja pa smo na enega namestili šobo večjega premera – 0.8 mm.

Šoba E3D, za katere instalacijo smo se odločili, je sestavljena iz več komponent. Njena prednost je v tem, da ima možnost menjave premera šobe, saj gre za ločeno komponento. Celotna šoba je iz kovine in lahko tiska na temperaturi do 300°C brez poškodb zaradi vročine.

Komplet E3D šobe

Klasičen primer objekta, pri katerem je grobost horizontalnih lupin dobrodošla, so oprimki za plezalno steno. Za testiranje izbrane 0.8 mm šobe smo se odločili prav zanje, hkrati pa smo se odločili za testiranje trdnosti materiala, če je tiskan s širšimi nitmi in višjimi plastmi.

Natisnjen oprimek za plezalno steno

Natisnjen oprimek za plezalno steno

Širina niti se lepo vidi tudi na polnilu:

Širina niti na polnilu pri tisku oprimka

V primerjavi z izdelkom, ki je bil tiskan z 0.4 mm šobo:

Primerjava natisnjenih objektov - 0.4 mm in 0.8 mm šoba

Z uporabo 0.8 mm šobe smo tisk oprimka za plezalno steno zmanjšali z dobrih štirih ur na dve uri in pol, poraba filamenta je ostala ista. Je pa res, da izdelki niso gladki in fini – za to bo še vedno potrebno uporabljati šobe z manjšim premerom. Ali pa prežati na vedno pogostejše možnosti za glajenje natisnjenih 3D-objektov.