Izlet v preteklost

Izredno zanimivo je slediti umetniškim podvigom, ki jih posamezniki dosegajo s pomočjo 3D-tiskanja. Nekatere podvige smo že omenjali, en tovrsten podvig zadnjega časa, ki opazovalcu vzame sapo, pa je zagotovo izredno nenavaden zoetrop oziroma kolo življenja.

Zoetrop je – preprosto povedano – votli valj, ki ima na svoji notranji strani različne poslikave. Ob vrtenju valja se poslikave povežejo v animacijo. Gre za eno prvih animacijskih naprav sploh, tehnika je stara več kot 400 let. Ampak zoetrop, o katerem govorimo, je drugačen.

Gre namreč za 3D-objekt, ki je natisnjen z izjemno natančnostjo. Namesto poslikav so na njem 3D-figure, ki ob vrtenju objekta postanejo 3D-animacije. Kot inspiracija je avtorju dizajna Matu Collishawu služila Rubensova slika Pokol nedolžnih, ki predstavlja zgodbo o naročenem poboju otrok v Betlehemu. Avtor je objektu dodal izjemen baročni pridih in na podlagi ene najdražje ocenjenih slik ustvaril povsem novo mojstrovino, ki jo je nato v roke vzel Sebastian Burdon.

‘All Thing Fall’ 3D-natisnjen zoetrop (vir: 3ders.org)

Njegov 3D-model je rezultat izjemne natančnosti in potrpežljivosti, saj je končna animacija sestavljena iz 18 kadrov. Vsako gibanje se je v 18-ih potezah moralo vrniti v prvotno stanje v izogib morebitnim hitrim premikom, ki bi ne izgledali naravno. 3D-objekt je sestavljen iz več kot 350-ih figur, okolijskih in arhitekturnih elementov.

Sebastian je prevzel 3D-modeliranje, animacije artističnega predloga in 3D-tiskanje stvaritve. Za svoje delo je porabil 6 mesecev, saj je že za sam 3D-tisk posameznega elementa bilo potrebnih od 18 do 30 ur 3D-tiskanja. Končni izdelek je naravnost izreden, tako z umetniškega kot tudi s tehničnega pogleda 3D-tiskanja.

Izlet v naravo

Sorodno popoln zoetrop je januarja javnosti predstavil John Edmark. Unikatne skulpture, imenovane Cvetovi (‘Blooms’), so ponazoritev odpiranja dejanskega cveta. Gre za 3D-objekte, ki se ob utripajoči svetlovi spremenijo v 3D-animacijo. Posamezen 3D-objekt se vrti in tako je dosežena animacija, ki ponazarja razcvetenje. Če opazujete posnetek in se osredotočite na posamezen ‘cvetni list’, boste opazili, kako se odpira.

Pa še malo po zraku

Tudi o podvigih, s katerimi se je 3D-tiskanje odlepilo od tal, smo že pisali: o dronih, ki jih vedno pogosteje videvamo, o gradnji hiš v vesolju in o dejanskem 3D-tiskalniku v vesolju. Medtem, ko 3D-tiskalnik na Mednarodni vesoljski postaji vneto 3D-tiska, se bližje našemu planetu odvija nova zgodba.

Letalska industrija je, tako kot praktično vsaka druga, poprijela 3D-tiskanja z vso močjo. V začetku maja je letalski gigant Airbus razglasil, da so za potniško letalo A350 XWB 3D-natisnili več kot 1000 sestavnih delov. Letalo bo letelo z družbo Qatar Airways, ki ga je v last prejela že decembra. Airbus je na projektu sodeloval s podjetjem Stratasys. Deli so bili v večini natisnjeni s tehnologijo ciljnega nalaganja.

Vir: 3dprintingindustry.com

3D-tiskanje letalskih sestavnih delov vsekakor ni novost, sploh pa ne v Sloveniji, kjer podjetje Pipistrel že vrsto let uporablja ta pristop. Je pa ta dosežek vseeno korak naprej, saj dosedanja letala s 3D-natisnjenimi deli niso bila potniška.

Pod črto

Na vseh področjih, kjer so že pred leti začeli uporabljati tehnologijo 3D-tiskanja, postopoma prihaja do presežkov, o katerih smo nekoč mislili, da so bolj ali manj plod neizmerne domišljije. Vendar pa je pot vsake nove tehnologije od njenega začetka do popolne integracije in uporabe njenih kapacitet dolga in polna preprek, čeprav si ob omenjenih elegantnih stvaritvah rečemo, da je njih nastanek bil pravzaprav zelo enostaven. Še enkrat se potrjuje, da so meje tehnologije 3D-tiskanja bolj v naših glavah kot v sposobnosti 3D-tiskalnikov.