Evropska komisija je ratificirala predpise o »pravici do popravljanja«, ki od proizvajalcev zahteva, da oblikujejo trajnejše izdelke in kupcem omogočijo enostaven dostop do rezervnih delov in na ta način pripomorejo h zamanjševanju odpadkov. Mi v tem vidimo odlično priložnost za 3D-tisk. 

Nova zakonodaja od proizvajalcev zahteva, da oblikujejo trajnejše izdelke in kupcem omogočijo enostaven dostop do rezervnih delov in na ta način pripomorejo h zamanjševanju odpadkov. Nova regulacija določa, da morajo biti zahteve glede popravljivosti vključene v okvir »Ecodesign Framework-a«, ki vključuje dosledna pravila za izboljšanje okoljske učinkovitosti izdelkov, kot so gospodinjski aparati, naprave iz podoročja informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter inženiringa.

Posodobljeni standardi, ki veljajo za električne predmete, vključno s televizorji, napravmi za razsvetljavo, hladilniki, pralnimi in pomivalnimi stroji.
Rezervni deli morajo biti na voljo vsaj 10 let. Podporniki kampanje trdijo, da je treba potrošnikom zagotoviti nakup rezervnih delov in možnost popravljanja svojih naprav. Proizvajalci pa se branijo, da bi to sprožilo vprašanja o tveganju in odgovornosti.
Uvedena pravila podjetjem določajo, da bodo morali strokovnim serviserjem omogočiti rezervne dele svojih produktov vsaj deset let po nakupu. Rezervne dele pa se lahko zamenja z uporabo splošno razširnjenih orodij, brez poškodovanja izdelka. EU ocenjuje, da bo nova direktiva, skupaj z strožjimi predpisi na področju energetskega označevanja pripomogla h zmanjšanju več kot 46 milijonov ton CO2 letno.

Jyrki Katainen, podpredsednik Evropske komisije za rast, naložbe in konkurenčnost pove: »Številke so zgovorne, s temi ukrepii lahko Evropska gospodinjstva prihranijo povprečno 150 € letno in do leta 2030 pripomorejo h energetskim prihrankom v višini letne energetske porabe Danske. Konkretni začrtani koraki lahko Evropi pomgajo, da kot celota sprejme krožno gospodarstvo v korist svojih državljanov, našega okolja in evropskih podjetij.«

Na dolgi rok pričakujejo upad naprav, ki končajo v gozdovih in manj naravnih virov ter toplogrednih plinov porabljenih za proizvodnjo novih naprav.
Nova resolucija upošteva, da odločitve sprejete v fazi oblikovanja izdelka, vplivajo na to ali ga je kasneje mogoče popraviti, vzdrževati in ponovno uporabiti.
V prihodnsoti bi to lahko pomenilo tudi pritisk na proizvajalce, tudi po Brexitu, ki želijo prodajati v EU, da oblikujejo in preoblikujejo izdelke na način, ki bo omogočal vnovično popravljanje in sestavljanje.

Hladilnik 3d-tisk
Pralni stroj 3d-tisk
Potencial tako daljnosežnih implikacij je kritik revije Financial Times Edwin Heatcote, ureditev razglasil za »naslednjo veliko stvar«.
Evropska regulativa pa izključuje naprave kot so pametni telefoni in prenosni računalniki, z baterijami, ki jih ni možno zamenjati in programsko opremo, ki pogosto zahteva nadgradnje in ovira delovanje ter jim najpogosteje očitamo spodbujanje kulture odvrženih stvari. Zakonodaja prav tako potrošnikom ne daje pravice, da naprave popravljajo sami.
 
 

Tudi ZDA se spogledujejo z novo regulacijo

Eno izmed glasnejših podjetij, ki dosledno lobira proti novi zakonodaji pa je Apple; vložili so celo pravne postopke proti nepooblaščenim podjetjim za popravilo njiihovih naprav. Letos agvutsa so celo zaznanili, da v ZDA uvajajo neodvisen program popravil.
Nova zakonadaja ali Pravica do popravila bo širšemu krogu podjetij omogočila dostop do rezervnih delov, orodij in usposabljanj potrebnih za popravilo iPhonov, ki jim je potekla garancija. Za razliko od trenutne ureditve sistema pooblaščenih ponudnikov storitev Apple, majhnim servisnim delavnicam za dostop do programa ne bi bilo potrebno plačat. Cilj je uporabnikom zagotoviti lažjo dostopnost do možnosti popravila.
Povsem drugačna zgodba je mobilnik Fairphone 3, »etičen pametni telefon«, ta ima šest odstranljivih in zamenljivih modulov, ki so za lažje popravilo označeni.

 

Približno 20 ameriških zveznih držav, vključno s Kalifornijo, domom Silicijeve doline, se nagiba h sprejetju podobne zakonodaje. Pod stalnim pritiskom potrošnikov se nekatera tehnološka podjetja sama odločajo za ukrepe v tej smeri.

Mi v tem vidimo odlično priložnost za 3D-tisk. Namesto fizičnih rezervnih delov, proizvajalci lahko potrošnikom ponudijo .stl datoteke z modeli delov, ki jih nato uporabnik ali pooblaščeni servis, sam 3D-natisne. Dostopnost namiznih 3D-tiskalnikov je boljša kot kadarkoli, ugodno lahko dobite kvalitetno FDM napravo, s katero lahko tiskate rezervne dele iz obstoječih datotek, ali pa sami zmodelirate 3D-model po želji. Za večino primerov zadostuje že majhen namizni 3D-tiskalnik, kot naprimer ProFab Mini Plus, ki ga lahko dobite že za 245,00 € + DDV.